Nega kože v hladnih mesecih

Že smo zakorakali v obdobje pozne jeseni in zima bo kmalu potrkala na vrata. Poskrbeli bomo za toplejšo garderobo, prijal bo topel čaj in več časa bomo preživeli v zaprtih, toplih prostorih. Hladnejši meseci so priložnost za številne zimske radosti, a prinašajo tudi nemalo nevšečnosti na koži, če ne poskrbimo pravočasno za pravilno nego. To je čas, ko je treba poskrbeti za ustrezno zaščito in nego, ki nikakor ne more biti enaka, kot je bila v toplejših mesecih. Naša koža je veliko bolj izpostavljena zunanjim stresorjem, kot so veter, mraz in nenazadnje tudi suh zrak, ki je posledica kurjave v zaprtih prostorih.

V tem zapisu boste prebrali:
•  nasvete za nego kože v hladnejših mesecih;
•  zakaj so rastlinska hladno stiskana olja dobra izbira;
•  recept za bogato hranilno olje za obraz.

 

5 korakov za nego kože v hladnih mesecih

1. Čiščenje kože – nežno, a učinkovito
Nega kože se prične s čiščenjem, ki je obvezen prvi korak. V zimskih mesecih čistite kožo še bolj nežno, saj se hitro zgodi, da je zaradi vremenskih vplivov dodatno izsušena, razdražena in pordela. Uporabljajte nežna čistilna sredstva, prilagojena tipu kože, in nikakor ne pozabite, da je treba kožo temeljito očistiti vsak večer, tudi če ne uporabljate ličil. Pozimi kožne celice hitreje propadajo, zato tudi hitreje pride do luščenja povrhnjice, zato je koža brez sijaja ali pa so gubice bolj vidne. Za čiščenje lahko uporabljate čistilno mleko, čistilni gel, micelarno vodico ali čistilno peno. Odlična rešitev za čiščenje so tudi naravna, hladno stiskana olja, ki bodo poleg temeljitega, a nežnega čiščenja, kožo tudi dodatno navlažila in nahranila.

2. Toniranje in vlaženje kože
Po čiščenju ali spiranju kože z vodo, morate poskrbeti za optimalno ravnovesje in pH na koži, ki ga z vodo porušite. Za ta korak uporabite tonik ali hidrolat, ki kožo navlaži in ji povrne optimalen pH.

3. Izbira kreme
V hladnejših mesecih je najbolje uporabiti bogatejše kreme, ki ob zadostnem vlaženju poskrbijo tudi za zaščito kože pred zunanjimi vplivi (veter, mraz, suh zrak). Pri izbiri kreme upoštevajte tip kože, pri izredno suhih kožah svetujemo še predhoden nanos seruma ali olja, ki prodira v globlje plasti kože in jo še dodatno navlaži. Sicer pa naj bo krema za hladnejše mesece bogatejša in gostejše teksture, saj bo zaščita pred mrazom s tem boljša. Odlična je tudi izbira in dodatna nega s hladno stiskanimi rastlinskimi olji, kot so šipkovo, arganovo, svetlinovo ali jojobino olje. Z rastlinskimi olji poskrbimo za še intenzivnejšo nego, ki je v hladnih mesecih zelo priporočljiva. Učinkovitejšo absorbcijo olj dosežemo s predhodno uporabo tonika ali (še bolje) hidrolata.

4. Nežni piling in maska za obraz
Vsaj enkrat na teden lahko svoji koži privoščite tudi piling in masko, ki bosta poskrbela za intenzivnejšo nego. To pomeni, da po osnovnem čiščenju na koži naredite nežni piling (za občutljivo kožo se odsvetuje) in nato nanesete masko, ki jo izberete glede na svoj tip kože.

5. Ne pozabite na roke
Kolikokrat na dan si umijete roke? Še vedno veliko uporabljate razkužila? Ali morda na splošno opazite, da je v hladnejših mesecih koža na rokah bolj suha in razpokana? Nikar ne pozabite na nego kože rok in si privoščite kvalitetno kremo, ki bo poleg vlage poskrbela tudi za zaščito. Odlična izbira je Dermatološka krema za roke Alpha CBD.

 

 

Zakaj v nego vključiti rastlinska olja?

Odgovor je povsem enostaven! Ker so po svoji sestavi zelo bogata in koži prinašajo veliko koristi. Arganovo olje je vsem dobro poznano in ima zaradi vsebnosti oleinske in linolne kisline izjemno širok spekter delovanja. Je močan antioksidant, ki ščiti kožo pred zunanjimi vplivi, in odlična izbira za vse tipe kože, posebej pa za zrelo in suho kožo kot tudi pri aknah in dermatitisu. Šipkovo olje spada med aktivna olja z izjemnim regenerativnim učinkom in je primerno za vse tipe kože, posebej za vneto , atopijsko in mastno kožo. Vsebuje redko transretinojsko kislino, ki preprečuje vnetja. Prav tako pospešuje tvorbo kolagena in uravnava keratinizacijo (luščenje) kože. Olje svetlina je prav tako aktivno olje, ki ima odlično protivnetno delovanje. Dobrodejno je pri razdraženi, suhi, srbeči koži (tudi pri dermatitisu). Jojobino olje je pravzaprav tekoči vosek, ki prodira izjemno globoko in v koži uravnava vlažnost in maščobo. Poleg ceramidov vsebuje tudi E-vitamin, ki je odličen antioksidant.

 

Pripravite si bogato hranilno olje za zimsko razvajanje kože obraza

Mešanico olj in eteričnih olj lahko uporabljate kot intenzivno nočno nego (namesto kreme) ali pa dodate kapljico ali dve v dnevno oz. nočno kremo. Če ga boste uporabljali samostojno, vam priporočamo, da obraz predhodno navlažite s tonikom ali uporabite hidrolat, s katerim boste kožo še dodatno negovali. Olje po recepturi bo obstojno v temni steklenički, na sobni temperaturi in bo zadostovalo vsaj za 3 do 5 mesecev uporabe.

Za pripravo potrebujete:
• 15 ml jojobinega olja,
• 30 ml arganovega olja,
• 5 ml šipkovega olja,
• 6 kapljic absoluta vrtnice,
• 4 kapljice eteričnega olja sivke.

Priprava je povsem enostavna, saj sestavine le pomešate v stekleni embalaži. Ne pozabite še na nalepko z informacijami o vsebnosti in datumom izdelave. Rok uporabe je eno leto. Seveda lahko uporabite tudi samo eno od rastlinskih olj, ki je primerno za vaše stanje in tip kože. Že po nekaj nanosih boste občutili razliko in koža vam bo več kot hvaležna.

 

Za Favnovo piščal,
Andreja

Sončni cvet za nego kože

Učinke šentjanževke so poznale ne le naše babice, pač pa že mnogi rodovi babic pred njimi. Njena raba je raznovrstna, mi se bomo tokrat posvetili uporabi šentjanževega olja.

Tokrat izveste:
kako šentjanževo olje učinkuje in v katerih situacijah ga uporabite,
– kako vam bo šentjanževo olje koristilo poleti,
– receptura za nego kože po sončenju,
4 zabavna dejstva o šentjanževki,
2 pasti uporabe šentjanževke.

 

Nabiranje šentjanževk

Pri Favnu vsako leto na različnih rastiščih po Sloveniji naberemo cvetove šentjanževk, iz katerih nato izdelamo šentjanževo olje.

Šentjanževka (Hypericum perforatum L.) je pionirska rastlina, ki rada raste na pustih, posekanih območjih, našli jo boste ob cestah, na že zaraščenih travnikih in njivah, rada ima sončna in suha rastišča. Prve cvetijo že konec junija, ostale v juliju, lahko tudi še avgusta.

Šentjanževo olje je dobro poznano v slovenskem ljudskem zdravilstvu, seznam, za kaj vse ga lahko uporabimo je zelo dolg, a nekatere navedbe niso znanstveno podprte. Nova spoznanja o aktivnih učinkovinah v šentjanževki (prednjačita hipericin in hiperforin) pa kažejo na velik potencial šentjanževega olja zaradi njegovih antioksidativnih, protivnetnih in protimikrobnih učinkov, kot tudi pri spodbujanju rasti tkiva, kar je pomembno pri negovanju težavnih stanj kože, kot so atopični dermatitis, psoriaza, herpes

 

 

 

 

Mi vam šentjanževo olje priporočamo, ker:

– ima protivnetno in emolientno delovanje (koži pomaga zadrževati vlago),
– ima protibakterijsko in protivirusno delovanje.

 

Kdaj je šentjanževo smiselno uporabiti:

– za suho in razpokano kožo,
– pri pomirjanju srbeče kože,
– za nego kože po (prekomernem) izpostavljanju soncu,
– pri negi nečiste in aknaste kože,
– za nego ran, dermatitisov, herpesa.

Šentjanževo olje spodbuja tudi rast lasnih mešičkov, a to deluje le pri ženskah, ne pa tudi pri moški plešavosti.

 

Večerno olje po sončenju

11-olje-100-ml-SENTJANZ-transPo dnevih, preživetih na soncu, lahko svoji koži pomagate pri regeneraciji enostavno tako, da se namažete samo s šentjanževim oljem. Lahko pa ga še obogatite z eteričnimi olji, priporočamo eterični olji prave sivke in rimske kamilice.

Potrebujete:
– 50 ml šentjanževega olja,
– 8 kapljic eteričnega olja rimske kamilice,
– 7 kapljic eteričnega olja sivke.

Olje prelijte v temno stekleničko, dodajte navedene količine eteričnih olj in nežno premešajte. Olje na rahlo vlažno kožo nanesite ob večerih. Eterično olje kamilice deluje protivnetno, pomiri rdečo, vneto, od sonca opečeno kožo. Eterično olje sivke je močan antiseptik, deluje protibolečinsko, med eteričnimi olji pa prva izbira, ko želimo olje, ki bo pomagalo opečeni koži.

 

4 zabavna dejstva

1. Cvetovi simbolizirajo sonce, pogosto cveti okoli kresne noči oz. poletnega solsticija.
2. Ime šentjanževke je povezano z Janezom Krstnikom, v ljudskem izročilu se imenuje tudi Janezova kri. Po legendi naj bi po obglavljenju Janeza Krstnika njegova kri tekla v rumene cvetove šentjanževke in tam je ostala še danes – vsi, ki ste jo kdaj nabirali, veste, da so prsti po tem močno obarvani rdeče, takšne barve je tudi olje šentjanževke.
3. V poznem srednjem veku so jo eksorcisti uporabljali kot rekvizit pri izganjanju hudiča (najverjetnejše ozadje: pripravki iz šentjanževke lahko odganjajo slabo razpoloženje, za katerega so verjeli, da ga povzročajo zli duhovi).
4. Prvič jo omenja rimski učenjak Gaj Plinij Starejši v svojem obsežnem delu Naturalis Historiae (Naravoslovje) v 1. stol. n. š. Navaja, da je primerna za opekline in proti driski.

 

2 pasti uporabe šentjanževke

Past št. 1: fotosenzibilnost
Dolgo časa je veljalo, da je šentjanževo olje fototoksično (to pomeni, da pride do preobčutljivostne reakcije na koži, če se po uporabi določene snovi izpostavljate soncu). Novejše raziskave so to ovrgle, še vedno boste našli veliko virov, ki govorijo o fototoksičnosti tega olja. Drži pa, da lahko pride do fototoksičnih reakcij pri oralnem uživanju različnih pripravkov iz šentjanževk.

Ob tem pa še mali opomnik: čeprav Olje šentjanževke ni fototoksično, to še ne pomeni, da je primerno za nanašanje pred sončenjem. Velikokrat namreč opažamo, da se uporabniki mažejo s šentjanževim oljem v prepričanju, da jim nudi primerno zaščito pred UV-sevanjem. To ne drži, veliko bolje bo, če si pripravite večerno olje po zgornjem receptu, na soncu pa uporabite kremo z dovolj visokim zaščitnim faktorjem.

Past št. 2: interakcija z drugimi zdravili
Tudi ta past se ne nanaša na šentjanževo olje, pač pa na ostale pripravke iz šentjanževke, ki se uživajo, in so namenjena predvsem blaženju razpoloženjskih stanj. Pri teh pripravkih je treba biti previden, saj lahko pride do neželenih interakcij z drugimi zdravili (šentjanževka lahko zmanjša njihov učinek).

 

 

Viri:
Priročnik samostanskega zdravilstva (dr. J. G. Mayer in drugi)
Topical Application of St. Johns Worth (Hypericum perforatum) (U. Wölfle in drugi)
Sodobna kozmetika (ur. D. Janeš in N. Kočevar Glavač)

 

Katarina za Favnovo piščal