Nikoli nismo zavajali ljudi

Odločitev o ustanovitvi podjetja Favn je zorela dolgo časa, podprle so jo dolgoletne izkušnje z zeliščarstvom in izdelovanjem naravne kozmetike. Ustanovitelj Štefan Kovač je s popoldansko obrtjo, iz katere je zrasel Favn, začel pred 35 leti.

Kako se spominjate začetkov Favna?

Začetki moje dejavnosti zeliščarstva segajo še v čas, ko sem bil zaposlen v različnih državnih podjetjih. V podjetju Vedrog smo izdelovali kozmetične izdelke in tudi sami pripravljali različne zeliščne ekstrakte za te izdelke. Že takrat se je začela predstava mojega kemijskega poklica spreminjati, izkazalo se je, da bo to neke vrste kuharija, predvsem ukvarjanje z naravnimi produkti. Doma te moje službe niso sprejeli kot nekega zmagoslavja, domov sem namreč nosil zamazane delavne halje. Mama mi je dejala: »A zato si študiral, da boš tak packon hodil domov?« Rekel sem ji, da so pač taki časi in da je to tudi kemija.

V Vedrogu sem dobil prakso za izdelavo kozmetičnih in zeliščnih izdelkov, nato sem bil zaposlen v Etolu Celje, ki se je ukvarjal s proizvodnjo ekstraktov, eteričnih olj za kozmetiko, prehrambeno in toaletno industrijo. Takrat se je še res veliko delalo iz naravnih učinkovin. Želja, da bi se s tem več ukvarjal, je po malem v meni tlela ves ta čas. Nato se mi je ponudila še možnost za delo v Leku, kjer sem aktivno sodeloval s farmacevti in zdravniki pri uvajanju programa »Lekova domača lekarna«, kar je bilo še dodatno dobra šola.

Vseskozi je bilo v ozadju prisotno tudi to, da je bil dedek soproge Vesne farmacevt in lekarnar. Ko sem pregledoval njegovo knjigo receptov, je bilo jasno, da so bili takrat še za eno številko bolj originalni pri sestavi preparatov, saj so uporabljali še mnogo povsem naravnih sestavin. Ko sem se približeval 45. letu, sem se odločil, da se bom tega lotil tudi sam, sprva v obliki popoldanske dejavnosti in nato za poln čas.

Kakšna je bila na začetku vaša vizija podjetja? Kakšni so bili načrti?

Predstave so bile prilagojene razmeram. Začeli smo zelo skromno, v preprostih razmerah in z izdelki, ki so bili enostavni za izdelavo: toniki, kapljicami in mazili, vendar vse na osnovi izvlečkov in eteričnih olj zdravilnih zelišč. Uspeli smo, saj so bile možnost prodaje ugodne. Partner, s katerim sva ustanovila podjetje, je bil dober tržnik, tako smo kmalu prodajali v vseh lekarnah po Sloveniji in tudi drugje, npr. v Beogradu smo prodali več kot v celi Sloveniji.
Nato je prišlo leto 1991, ko se je promet znižal vsaj za polovico, ostali so tudi številni neplačani računi. Tega obdobja nimam v najbolj prijetnem spominu. Začeli smo razmišljati, kako bi se prilagodili okoliščinam. Ugašale so želje po tem, da bi postali velika industrija. Odločili smo se, da bomo delali, kolikor bomo pač zmogli z lastnimi močmi, predvsem z družinskimi. Delo smo nadaljevali zelo resno in zagnano. Pogled v prihodnost nas je postavil na realne temelje. Prej sem namreč mislil, da bi lahko podjetje raslo hitreje, nekako po vzoru podjetji, v katerih sem prej delal.

Kakšna je filozofija podjetja, kakšne vrednote zastopate?

Predvsem velja, da uporabnikov naših izdelkov nismo nikoli zavajali z nerealnimi obljubami. Nazoren dokaz za to je bila uvedba preparatov za hujšanje. Uporabnikom smo priporočali, naj popijejo čim več vode, hkrati pa naj jemljejo sirupe iz zdravilnih zelišč, ki zavirajo lakoto, pospešujejo izločanje vode itd. Ko smo se s tem produktom pojavili v lekarni, so nas najprej vprašali, za koliko obljubljamo, da bodo uporabniki shujšali. Naš odgovor je bil: »Kolikor kdo hoče!« Pripravili smo celo šolo hujšanja, vendar smo po pol leta prenehali, saj pravega zanimanja za tako hujšanje ni bilo. Vse je zanimalo le takojšnje hujšanje na obljube. Če pogledam nazaj, nismo imeli nikoli pravih reklamacij, ljudje se nikoli niso pritoževali, da smo jih prinesli okoli z našimi proizvodi. Poleg tega smo bili vedno konkurenčni – nikoli nismo podlegli miselnosti, da je nekaj slabo, če ni drago.

Osnovna filozofija podjetja je še vedno naravno in z naravnimi produkti. Tako še danes velja, da se v največji možni meri izogibamo umetnim snovem.

V času vaše kariere se je gotovo nabralo veliko zanimivih prigod. Nam zaupate kakšno anekdoto?

Veliko anekdot je vezanih na stojnice, kjer smo prodajali. Tako se še danes spomnim našega prvega sejma v Radgoni. Prvi kupec bil Prekmurec in je vprašal: »A imate kej za scej?« (Imate kaj uriniranje?). Odgovoril sem mu, da še ne, ampak se bomo potrudili.

Kako vidite prihodnost Favna?

Prihodnost je odvisna od tega, kako se vključiš v tokove – če bi hoteli priti na globalni trg, bi bila to nekoliko pretirana zgodba. Drugo pa je, da poskušaš z inovativnimi produkti slediti povpraševanju. Veliko je odvisno od tega, kako se bodo razvijale tržne razmere.

V mitologiji je Favn star italski bog narave. »Na hiši na Pleteršnikovi ulici, kjer smo začeli s podjetjem, je bil kipec, ki sem ga poimenoval kar Favn,« pa Štefan Kovač pojasnjuje, kako je Favn postal simbol podjetja. Kip je del logotipa, prvotni napis In herbis vita je kasneje zamenjal sedanji napis Zdravilna moč zelišč, kar ostaja vodilo podjetja.